1Ki 19 | SloChraska | STEP | In Ahab je povedal Jezabeli vse, kar je storil Elija, tudi, kako je umoril vse proroke z mečem.

1 Kings 19

19. Poglavje

1 In Ahab je povedal Jezabeli vse, kar je storil Elija, tudi, kako je umoril vse proroke z mečem. 2 In pošlje Jezabela sla k Eliju, da sporoči: Bogovi naj mi store to in to naj še pridenejo, ako ne storim jutri ob tem času z življenjem tvojim, kakor si storil z življenjem onih. 3 In ko je zvedel to, vstane in odide zaradi življenja svojega in pride v Bersebo na Judovem in pusti ondi hlapca svojega. 4 Sam pa gre dalje v puščavo, en dan hoda, in pride in sede pod brinov grm in prosi zase, da bi umrl, govoreč: Zadosti mi je! sedaj, o Gospod, vzemi dušo mojo; kajti nisem boljši nego očetje moji! 5 In leže in zaspi pod brinovim grmom. A glej, angel se ga dotakne in mu veli: Vstani in jej! 6 In se ozre, in glej, pri glavi njegovi je bil kruh, pečen na gorkih kamenih, pa vrč vode. In ko zaužije in se napije, leže zopet. 7 In angel Gospodov pride zopet, v drugič, se ga dotakne in veli: Vstani in jej! kajti predolga je pot zate. 8 In vstane in je in pije in potuje v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči, dokler ne pride do gore Božje, Horeba. 9 In ondi pride v votlino in tu prenoči. In glej, beseda Gospodova pride k njemu in mu reče: Kaj tu delaš, Elija? 10 Odgovori: Silno sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; zakaj sinovi Izraelovi so zapustili zavezo tvojo, oltarje tvoje so razdrli in proroke tvoje pomorili z mečem, in ostal sem jaz sam, pa še meni strežejo po življenju! 11 In veli mu: Pojdi ven in stopi na goro pred Gospoda! In glej, Gospod je šel mimo, in veter, velik in močan, je podiral gore in razbijal skale pred Gospodom; a Gospoda ni bilo v vetru. Za vetrom pa pride potres, a Gospoda ni v potresu. 12 In za potresom ogenj, a Gospoda ni v ognju. In za ognjem tih in mil glas. 13 Ko pa to sliši Elija, si zagrne s plaščem obraz ter gre ven in se ustopi ob vhodu v votlino. In glej, glas mu izpregovori: Kaj delaš tu, Elija? 14 On reče: Silno sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; zakaj sinovi Izraelovi so zapustili zavezo tvojo, oltarje tvoje so razdrli in proroke tvoje pomorili z mečem, in ostal sem jaz sam, pa še meni strežejo po življenju. 15 In Gospod mu veli: Pojdi, vrni se svojim potom po puščavi, v Damask; in ko prideš tja, pomazili Hazaela za kralja Siriji. 16 Jehuja pa, sina Nimsijevega, pomazili za kralja nad Izraelom, in Elizeja, sina Safatovega, iz Abel-mehole, pomazili za proroka namesto sebe. 17 In zgodi se, da kdor ubeži meču Hazaelovemu, ga umori Jehu, in kdor ubeži meču Jehujevemu, ga umori Elizej. 18 Storil sem pa, da mi jih ostane sedem tisoč v Izraelu, vsa kolena, ki se niso pripogibala gred Baalom, in vsaka usta, ki ga niso poljubljala. 19 In odide odondod ter zaloti Elizeja, sina Safatovega, da orje z dvanajstimi jarmi volov pred seboj, sam pa je bil pri dvanajstem. In Elija stopi k njemu in vrže svoj plašč na njega. 20 In on popusti voli in teče za Elijem in reče: Dovoli mi, prosim, da poljubim očeta svojega in mater svojo, in potem pojdem za teboj! Ta mu veli: Idi, vrni se! Kajti kaj sem ti storil? 21 In se obrne in odide od njega in vzame jarem volov ter ju zakolje; in skuha meso pri opravi, ki je bila na volih, in da ljudstvu, in so jedli. Potem vstane in hodi za Elijem in mu streže.